Koncept INTEGRALNEGA PROJEKTIRANJA IN TRAJNOSTNE KROŽNE GRADNJE kot dveh najpomembnejših nosilcev trajnostnega in krožnega gradbenega gospodarstva se nanaša na aktualno politiko Evrope, ki je bila zajeta v vsebini ključnega dokumenta, ki obravnava to problematiko, Evropskega zelenega dogovora. Z samo vsebino projekta želimo opozoriti na nujnost interdisciplinarnih pristopov pri načrtovanju, izvajanju in uporabi trajnostnih gradbenih projektov na različnih področjih, predvsem z namenom kvalitetnega ohranjanja in nadgrajevanja grajenega okolja in prostora, v katerem živimo. Okoljska problematika, ki se vedno bolj kaže v luči podnebnih sprememb, ter energetska kriza, vse akterje, ki delujejo v okviru gradbenega gospodarstva, sili v razmislek, kako gradbeništvo oziroma graditeljstvo iz okoljsko in energetsko neprijazne gospodarske panoge prestrukturirati do okolja in potrošnje energetskih virov bolj prijazne in sprejemljive in sicer v skladu s smernicami, ki na področju Evropske unije veljajo za krožno gradbeno gospodarstvo.

Podnebne spremembe in degradacija okolja na eni in energetska kriza na drugi strani življenjsko ogrožajo so bistveno spremenile ekonomske modele bivanja in življenja v Evropi in v globalnem svetovnem prostoru. In v primeru, da ne bo prišlo do bistvenih sprememb v dojemanju pomembnosti varstva okolja, se bo situacija samo še poslabševala. Zato potrebujemo novo strategijo, ki bo gospodarske dejavnosti – tudi gradbeno gospodarstvo – na tak način preoblikovalo v sodobno gospodarstvo, ki bo učinkovito in racionalno izkoriščalo razpoložljive vire in bo konkurenčno, predvsem pa bo gradbeno panogo čimbolj uskladila s pogoji prehoda na okoljsko in energetsko bolj prijazno ekonomijo s cilji uskladitve z usmeritvami Evropske Unije:

• da do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov,
• da gospodarska rast ne bo več v takem obsegu vezana na rabo energetskih virov,
• v katerem nihče ne bo prezrt.

Najrazličnejši gradbeni objekti predstavljajo velik poseg v prostor. Veliko ljudi, ki sodeluje v procesih njihovega načrtovanja in gradnje, pa se ne zaveda, da je za izgradnjo nekega gradbenega objekta, stavbe, ceste, elektrarne, porabljenih tudi veliko naravnih virov in energije, ki prav tako pomenijo poseg v prostor. Vse to dodatno spreminja in obremenjuje okolje na planetu in vpliva na bivalni standard ljudi, pa tudi na gospodarstvo. Nezanemarljiv vpliv procesa graditve se torej začne že pri samem pridobivanju naravnih surovin, ki jih potrebujemo za gradnjo. Glavna gradiva, ki jih porabljamo (vgrajujemo) v graditeljstvu, so les, pesek, in rudnine. Okoljski vplivi zaradi deforestacije in izkoriščanja mineralnih surovin iz kamnolomov, peskokopov, glinokopov in rudnikov so vedno večji. Industrija površje trajno spreminja, širimo in povzročamo vedno več okoljske in širše gospodarske škode. Zato je razmislek, kako zmanjšati pridobivanje »novih« naravnih surovin za gradnjo in jih nadomestiti z že »uporabljenimi«, eden od ključnih izzivov gradbeništva v njegovi želji, da postane trajnostna in krožna gospodarska panoga.

Raziskave in napredek tehnologije so uspele dokazati, da je predelava že uporabljenih gradbenih in drugih materialov trajnostna in krožna. Krovna direktiva na področju odpadkov (WFD) 2008/98/EC je uvedla možnost, da določena snov izgubi status odpadka (EoW). Direktiva v 6. členu določa, da odpadnemu materialu (snov ali predmet) lahko preneha status odpadka, ko je šel skozi postopek ponovne predelave, lahko tudi reciklaže, ki je skladen z določenimi pogoji. Deležniki moramo skupaj začeti oblikovati konkurenčni model upravljanja že uporabljenih gradbenih in drugih materialov ter odpadkov, ki bo skladen z evropskimi predpisi za reciklažo odpadkov in ki bo omogočal reciklažo, analizo in beleženje, proizvodnjo, identifikacijo in sledljivost “sekundarne surovine” na osnovi trajnostnih proizvodov.

Uporaba recikliranih gradbenih in drugih materialov, ki predstavljajo veliko okoljsko in poslovno priložnost, v Sloveniji ni enostavna, saj nas močno ovira zakonodaja, bolj natančno Uredba o odpadkih. V Uradnem listu RS št. 129/2020 je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih, ki bi naj uredila dolgoletno problematiko recikliranja tistih odpadkov, ki jih je z ustrezno predelavo možno uporabiti v gradbeništvu. Namen sprememb in dopolnitev Uredbe o odpadkih iz leta 2015 je bil, da se vzpostavi boljše okolje za snovno predelavo odpadkov. Recikliranje odpadkov za uporabo v gradbeništvu se v Sloveniji v praksi sicer bolj ali manj uspešno izvaja že več kot 15 let. Prvi takšni reciklirani materiali so bili agregati iz jeklarske žlindre, ki se je uspešno vgrajevala v obrabne asfaltne plasti ter reciklirani agregati iz gradbenih ruševin. Tem so sledili bolj kompleksni proizvodi iz predelanih odpadkov, v katerih so se nahajali nekateri tipi odpadkov, ki sicer sami po sebi niso okoljsko inertni, zato so se pri predelavi mešali z drugimi ustreznimi materiali, kot so glina, pepeli, naravni pucolani, itd., ki zagotovijo, da se v novem kompozitu potencialno nevarne snovi kemijsko in fizikalno imobilizirajo.

Gradbeni proizvodi, ki vsebujejo reciklirane odpadke, se dajejo na trg z Izjavo o lastnostih, postopek pa je popolnoma enak kot pri proizvodih iz konvencionalnih gradbenih materialih, saj gradbeništvo ne diskriminira materialov glede na njihov izvor ali pravni status. Zato je še posebej pomembno ozaveščanje in promocija najnovejšega znanja in praks, ki so nujni za prehod na bolj trajnostni in krožni način gradnje, s tem pa na prehod v trajnostno in krožno gradbeno gospodarstvo, kar je tudi del evropske politike Evropskega zelenega dogovora. Zavedati se moramo, da je aktivnost ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve proces, ki ga moramo nenehno razvijati, vzdrževati in deležnike motivirati k premisleku, kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom. Naravni viri in resursi, ki jih uporabljamo v gradbeništvu, so vedno bolj omejeni! Vprašati se moramo, koliko zelenega še vidimo okrog sebe, predvsem pa, kako grajeno okolje vpliva na nas in prostor okrog nas.