INTEGRALNO PROJEKTIRANJE IN TRAJNOSTNA GRADNJA KOT KLJUČNA NOSILCA TRAJNOSTNEGA IN KROŽNEGA GRADBENEGA GOSPODARSTVA
Uporaba recikliranih gradbenih in drugih materialov, polizdelkov in izdelkov v procesu graditve
NAMEN DOGODKA
Dogodek INTEGRALNO PROJEKTIRANJE IN TRAJNOSTNA KROŽNA GRADNJA KOT KLJUČNA NOSILCA TRAJNOSTNEGA IN KROŽNEGA GRADBENEGA GOSPODARSTVA se nanaša na aktualno politiko Evrope ki je bila zajeta v vsebini Evropskega zelenega dogovora. Tema dogodka želi opozoriti na nujnost interdisciplinarnih pristopov pri načrtovanju, izvajanju in uporabi trajnostnih gradbenih projektov na različnih področjih, predvsem z namenom kvalitetnega ohranjanja in nadgrajevanja grajenega okolja in prostora v katerem živimo. Okoljska problematika, ki se vedno bolj kaže v luči podnebnih sprememb, ter energetska kriza, vse akterje, ki delujejo v okviru gradbenega gospodarstva sili v razmislek, kako gradbeništvo oziroma graditeljstvo iz okoljsko in energetsko neprijazne gospodarske panoge prestrukturirati do bolj prijazne in sprejemljive v skladu s smernicami, ki na področju Evropske unije veljajo za krožno gradbeno gospodarstvo.
Podnebne spremembe in degradacija okolja na eni in energetska kriza na drugi strani življenjsko ogrožajo so bistveno spremenile ekonomske modele bivanja in življenja v Evropi in v globalnem svetovnem prostoru. Zato potrebujemo novo strategijo, ki bo gospodarske dejavnosti – tudi gradbeno gospodarstvo – preoblikovalo na tak način v sodobno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire in bo konkurenčno, in ki bo gradbeno panogo čimbolj uskladila s pogoji prehoda na okoljsko in energetsko bolj prijazno ekonomijo s cilji uskladitve z usmeritvami Evropske Unije:
- da do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov,
- da gospodarska rast ne bo več v takem obsegu vezana na rabo energetskih virov,
- v katerem nihče ne bo prezrt.
Najrazličnejši gradbeni objekti predstavljajo velik poseg v prostor. Veliko ljudi pa se ne zaveda, da jeza izgradnjo nekega gradbenega objekta, stavbe, ceste, elektrarne, porabljenih tudi veliko naravnih virov in energije, ki prav tako pomenijo poseg v prostor. Vse to dodatno spreminja in obremenjuje okolje na planetu in vpliva tudi na gospodarstvo. Nezanemarljiv vpliv procesa graditve se torej začne že pri samem pridobivanju naravnih surovin, ki jih potrebujemo za gradnjo. Gradiva, ki jih porabljamo (vgrajujemo), so les, pesek, in rudnine. Okoljski vplivi zaradi deforestacije in izkoriščanja mineralnih surovin iz kamnolomov, peskokopov, glinokopov in rudnikov so vedno večji. Industrija površje trajno spreminja, širimo in povzročamo vedno več okoljske in širše gospodarske škode. Zato je razmislek, kako zmanjšati pridobivanje »novih« naravnih surovin za gradnjo in jih nadomestiti z že »uporabljenimi«, eden od ključnih izzivov gradbeništva v njegovi želji, da postane trajnostna in krožna gospodarska panoga.
Osvetlili bomo možnosti uporabe v vseh vsebinskih vidikih gradbeništva, graditeljstva in gradbenih objektov, kot so:
- cestogradnja,
- visoke gradnje (stanovanjski in industrijski objekti),
- okoljska gradnja (zemeljska dela, zelene gradnje),
- komunalna gradnja (različni vodi);
Z DOGODKOM BOMO POISKALI ODGOVORE KAKO V GRADBENIŠTVU ZMANJŠATI DELEŽ PORABE NARAVNIH MINERALNIH SUROVIN Z UPORABO RECIKLATOV, ZATO BOMO PREDSTAVILI:
- možnost zamenjave tradicionalnih gradbenih proizvodov z naprednejšimi, ki vsebujejo mnogo nižji delež primarnih naravnih surovin,
- gradnja različnih vrst konstrukcij gradbenih objektov in stavb z recikliranimi gradbenimi in drugimi proizvodi in izdelki.
Dogodek je namenjen:
- državnim organom,
- arhitekturnim birojem,
- projektantskim podjetjem,
- izvajalskim podjetjem na področju gradbenih, obrtniških in instalacijskih del,
- industriji gradbenega materiala,
- javnim naročnikom,
- gradbenim inštitutom,
- gradbenim stanovskim združenjem,
- inženirskim stanovskim združenjem,
- arhitekturnim stanovskim združenjem.
KREDITNE TOČKE
Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na seminarju pridobijo 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev IZS.
Člani ZAPS z udeležbo na seminarju pridobijo 3 kreditne točke – sklop B (Teorija in referenčna praksa).
PROGRAM DOGODKA
10.00-10.10:
- UVOD V DOGODEK
Gregor Ficko, GZS – ZGIGM
(1) ZAKONSKI OKVIRJI
10.10-10.30:
- OKOLJSKO OZNAČEVANJE GRADBENIH PROIZVODOV
Leni Pernar. MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR
(2) RAZISKAVE IN RAZVOJ
10.30-10.50:
- KAZALNIKI TRAJNOSTNE GRADNJE LEVEL(s) V VLOGI SPODBUJEVALCA GRADITVE TRAJNOSTNIH IN KROŽNIH STAVB
Marijana Šijanec Zavrl, ZRMK
10.50-11.10:
- POSTOPKI KEMIJSKEGA RECIKLIRANJA PLASTIČNIH SNOVI
Blaž Likozar, KEMIJSKI INSTITUT
11.10-11.30:
- BSM – RECIKLIRANJE VOZIŠČ PO HLADNEM POSTOPKU
Damijan Zore, Aleksander Ljubič, Gregor Trtnik, IGMAT
11.30-11.50:
- UPORABA RECIKLIRANIH MATERIALOV V BETONIH
Anka Ilc, STRUCTUM
11.50-12.20:
- ODMOR ZA KAVO
(3) PRAKTIČNA UPORABNOST
12.20-12.40:
- OD RAZVOJA DO GRADNJE – PRAKTIČNI PRIMERI KROŽNEGA GRADBENIŠTVA V SLOVENIJI
Alenka Mauko Pranjič, Primož Oprčkal, Ana Mladenovič, ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO
12.40-13.00:
- DIGITALIZACIJA GRADBENIŠTVA S FOKUSOM NA TRAJNOSTI IN KROŽNIH PRINCIPIH
Katja Malovrh Rebec, ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO
13.00-13.20:
- MOŽNOSTI UPORABE AGREGATA IZ JEKLARSKE ŽLINDRE V (MASIVNIH) BETONIH
Gregor Trtnik (IGMAT), Ana Mladenović (ZAG), Aljoša Šajna (ZAG), Jakob Šušteršič (IRMA), Zvonko Cotič (STRUCTUM), Anka Ilc (STRUCTUM), Goran Turk (FGG UL), Violeta Bokan Bosiljkov (FGG UL)
13.20-13.40:
- ASFALTI Z BITUMNOM, MODIFICIRANIM Z UPORABO PNEVMATIK
Zvonko Cotič, STRUCTUM
(4) PRIHODNOST TRAJNOSTNE IN KROŽNE GRADNJE
13.40-14.00:
- INTEGRALNO PROJEKTIRANJE IN TRAJNOSTNE REŠITVE V JAVNI STANOVANJSKI GRADNJI
Sanja Burnazović, STANOVANJSKI SKLAD RS
14.00-14.20:
- TRAJNOSTNA IN KROŽNA GRADNJA – KAKŠNA BOSTA NJENA VLOGA IN POMEN V PRIHODNJE?
Valentina Kuzma, GZS – ZGIGM
14.20-14.40:
- KROŽNOST STAVB IN OKOLJSKI CERTIFIKAT ZKG
Neva Jejčič, ZRMK
14.40-15.00:
- KAKO DO KROŽNE PREOBRAZBE VERIGE VREDNOSTI GRAJENE OKOLJE
Marjana Dermelj, MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
15.00-15.30:
- RAZPRAVA, MREŽENJE IN ZAKLJUČEK DOGODKA
GRADIVA
Gospodarska zbornica Slovenije
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana
E: zgigm@gzs.si
W: gzs.si/zgigm

