KDO IN OD KOD JE KDO?
Gregor Ficko
GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva z zaključenim magistrskim študijem gradbeništva. Že po zaključku višješolskega študija se je zaposlil v gradbeni operativi, kjer se je zelo hitro začel ukvarjati s projektnim vodenjem pri graditvi objektov. Od leta 1994 do leta 2002 je bil zaposlen pri Družbi za državne ceste d.o.o. Ljubljana, kjer je od vsega začetka službovanja aktivno sodeloval pri operativnem izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Od leta 2002 do leta 2008 je bil zaposlen na Ministrstvu za promet kot sekretar in vodja sektorja za avtoceste, nato pa od leta 2008 do leta 2014 na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (bivše Ministrstvo za promet), Direkciji RS za ceste kot njen direktor. Od oktobra 2020 je zaposlen kot direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer ob vodenju zbornice sodeluje pri izvajanju številnih Evropskih projektov iz področja socialnega dialoga, digitalizacije v gradbeništvu, inovacij v gradbeništvu, izobraževalnih sistemov v gradbeništvu, okoljskih vidikov “zelenega gradbeništva” itd.
Marijana Šijanec Zavrl
Gradbeni inštitut ZRMK
Diplomirala je leta 1984 na konstrukcijski smeri Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V letih od 1984 do 1993 je bila na UL FGG zaposlena kot mlada raziskovalka in asistentka na predmetnem področju Stavbarstvo. Na isti fakulteti je leta 1993 doktorirala na področju toplotnega odziva stavb. Od leta 1994 naprej je zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK, trenutno kot vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Njeno ožje področje delovanja je trajnostna gradnja. V letih od 1997 do 2012 je bila znanstvena sodelavka na UL FGG. Od leta 2013 na fakulteti tudi predava in je trenutno izredna profesorica, habilitirana za predmetno področje pravo in management nepremičnin. Njeno delo obsega področja metrike trajnostne gradnje, skoraj nič-energijske stavbe, razogljičenja stavbnega fonda kot tudi več področij, ki so vezana na zahteve Evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb (dolgoročna strategija prenove stavb, študija stroškovne optimalnosti minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost, podlage za zakonodajo in tehnične predpise, energetska izkaznica stavbe in sistemska podpora pri njenem izvajanju). Ima tudi status DGNB konzultantke. Je vodja programa usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic, po javnem pooblastilu pristojnega ministrstva in usposabljanja za trajnostno prenovo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga koordinira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer vodi tudi pripravo slovenske verzije kazalnikov trajnostne gradnje po EU okviru Level(s) in deluje pri uvajanju krožnosti v gradbeni verigi in drugih projektih, povezanih z razogljičenjem stavb. V zadnjih letih je na omenjenih področjih vodila vrsto domačih in mednarodnih raziskovalno razvojnih projektov (v okviru programov LIFE, H2020, 7. OP, Inteligentna Energija Evropa, Interreg, COST, EUREKA). Sodelovala je kot tudi članica Strokovnega sveta za učinkovito rabo energije pri ministrstvu, Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za priznavanje poklicne kvalifikacije reguliranega poklica izdelovalca energetske izkaznice pri ministrstvu, v Strateškem svetu za učinkovito rabo energije in strateškem svetu za stanovanjsko gradnjo. Je tudi članica IZS, tehničnega odbora TC Toplota in TC Trajnostna gradnja pri SIST, društev SLOSE, združenja ICOMOS ter sodeluje v GBC Slovenija.
Gregor Trtnik
Igmat
Podiplomski študij gradbeništva je z zagovorom doktorske disertacije zaključil na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlen na gradbenem inštitutu IGMAT kot direktor, v okviru raziskovalne dejavnosti pa se aktivno ukvarja predvsem s problematiko betonov. V svoji praksi ima več kot 15-letne izkušnje pri izvajanju investicijskih projektov in kontrolingu kvalitete premostitvenih objektov in drugih inženirskih konstrukcij, prav tako pa se ukvarja tudi z analitičnim spremljanjem monitoringov vplivov na okolje v vplivnih območjih gradbišč.
Zvonko Cotič
Structum
Po zaposlitvi leta 1985 v Cestnem podjetju Nova Gorica je ob delu študiral na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru in pridobil naziv diplomiranega inženirja gradbeništva. Leta 2004 se je zaposlil v gradbenem podjetju Primorje, kjer je vodil kontrolo kakovosti Skupine Primorje, Od leta 2012 je zaposlen v podjetju Structum kot direktor raziskav in razvoja. Skozi celotno poklicno pot se ukvarja z razvojem materialov in tehnologij v gradbeništvu, posebej asfaltov in betonov s poudarkom na trajnostnem razvoju. V Sloveniji velja za enega od začetnikov uvajanja tehnologij reciklaž cest s penjenim bitumnom, uporabe črne jeklarske žlindre in odpadnih gum v asfaltnih zmeseh. Sam in skupaj s sodelavci je objavil več kot 70 prispevkov v publikacijah, na kongresih in seminarjih doma in v tujini. Dejavno sodeluje pri pripravi slovenskih standardov iz področja gradnje cest in je član več tehničnih odborov in strokovnih cestnih združenj.
Sanja Burnazović
SSRS – Stanovanjski sklad Republike Slovenije
Po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Je vodja Investicijskega sektorja na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Koordinira in usmerja delo sektorja pri vodenju najzahtevnejših investicij pridobivanja stanovanj na območju Slovenije ter strokovno sodeluje pri pripravi in izvedbi javnih razpisov in programov s področja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, bivalnih enot, oskrbovanih stanovanj ter drugih produktov Sklada. Ukvarja se tudi z razvojno raziskovalno dejavnostjo ter kot vodja projekta vodi in koordinira razvojno raziskovalni projekt TPSG: Tehnični pogoji v stanovanjski gradnji. Sodeluje v različnih razvojnih in raziskovalnih projektih na nacionalni ravni in ravni EU, aktivna je kot predstavnica Sklada v SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo in v usmerjevalnem odboru Akcije C4.4 – Razvoj kazalnikov trajnostne gradnje v okviru LIFE IP CARE4CLIMATE. Objavila je številne članke v strokovnih revijah na temo trajnostne gradnje, med drugim tudi Priročnik za investitorje Človek v pametni in krožni stavbi; Priročnik za krožno gospodarstvo: Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe.
Neva Jejčič
Gradbeni inštitut ZRMK
Že med študijem na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je po končanem drugem letniku za tri mesece odšla na izpopolnjevanje v Veliko Britanijo, v četrtem letniku pa zaradi raziskovalnega projekta o Maksu Fabianiju in njegovi mestni palači na Dunaj in v Trst. Z diplomsko nalogo z naslovom »Raziskava možnega razvoja stanovanjske soseske« pod mentorstvom prof. dr. Vladimirja Brezarja je uspešno zaključila univerzitetni študij. Delovne izkušnje si je najprej tri leta nabirala v projektivnem biroju gradbenega podjetja Primorje. Nadaljnji dve leti se je ukvarjala s celovitim urejanjem prenov stavb, od zasnove, načrtovanja, izvedbenih načrtov, izbire in projektantskega nadzora, npr. hiš in stanovanj fizičnih oseb, poslovalnic banke Vipa in avtobusnega prevoznika Avrigo. Na Uradu za prostorsko planiranje v okviru Ministrstva za okolje in prostor je dve leti vodila pripravo državnih lokacijskih načrtov za HE Doblar in Plave, za avtocestni odsek Krška vas–Obrežje in za plato mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. Od leta 1998 je zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK, kjer se ukvarja z raznolikim in širokim področjem delovanja: raziskovalnim delom, oblikovanjem in izvedbo razstav na različnih prireditvah na temo graditeljstva, svetovanjem in ozaveščanjem občanov v zvezi z gradnjo in prenovo hiš in stanovanj, promocijsko dejavnostjo, vodenjem usposabljanja in predavanji za stroko in občane v zvezi s trajnostno gradnjo in prenovo stavb. Je vodja nacionalne sheme okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu, ukvarja pa se tudi s projekti, ki so povezani z ohranjanjem kulturne dediščine. Bogate izkušnje prenaša tudi s strokovnimi, poljudnimi in znanstvenimi članki v različnih strokovnih in poljudnih medijih ter predavanji za strokovno in laično javnost, še posebej na temo stavbnega pohištva in njegove vgradnje.
Leni Pergar
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Deluje v ekipi Ministrstva za naravne vire in prostor, ki se ukvarja z integralnim projektom LIFE IP CARE4CLIMATE, kjer spremlja in se ukvarja s pripravo slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po evropskem okviru Level(s) ter sodeluje pri pripravi baze okoljskih izjav na trgu z gradbenimi proizvodi. Od leta 2006 ima status pooblaščene arhitektke za zahtevne objekte pri Zbornici za arhitekturo in prostor. Po dodatnem izobraževanju na Fakulteti za management v Kopru je leta 2019 pridobila naziv Magistra managementa trajnostnega razvoja.
Blaž Likozar
Kemijski inštitut
Trenutno je zaposlen kot predstojnik Odseka za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu (NIC), kjer vodi program Kemijski reakcijski inženiring s številnimi raziskovalnimi projekti (15 H2020/50 samo v Horizontu Evropa). Njegovo strokovno znanje in delo je osredotočeno na področje heterogenih materialov za katalizo, modeliranja, simulacije in optimizacije mehanike procesnih tekočin, transportnih pojavov in kemijske kinetike. V letih od 2014 do 2015 je delal na Univerzi v Delawareu kot raziskovalec programa Fulbright. Je avtor 310 člankov, citiran je bil več kot 7000-krat, ima h-indeks 44. Sodeluje tudi pri številnih industrijskih projektih, med drugim s TotalEnergies, Evonik Industries, UPM, Novartis, Carbon Recycling International. Za svoje raziskovalno delo je prejel Preglovo in Zoisovo nagrado.
Damjan Zore
Igmat
Leta 2001 je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Na gradbenem inštitutu IGMAT, kjer je zaposlen 16 let, trenutno deluje kot vodja laboratorija za asfalt. S hladno reciklažo oziroma BSM tehnologijo se tako na nivoju raziskav kot praktične izvedbe v cestogradnji ukvarja že 11 let. Aktivno je bil vključen v pripravo tehničnih specifikacij o BSM-ju, ki jih je sprejela Direkcija za infrastrukturo. Leta 2021 sta mu bila dodeljena dva certifikata o usposobljenosti in poznavanju uporabe BSM tehnologije v nizkogradnji.
Anka Ilc
Structum
Leta 2007 je diplomirala Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, nato pa študij nadaljevala na podiplomskem študiju gradbeništva na isti fakulteti. Hkrati se je zaposlila v podjetju Primorje in pridobila status mlade raziskovalke iz gospodarstva. Kljub stečaju tega podjetja poleti 2012, je nadaljevala z doktorskim študijem in marca 2013 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Nelinearna analiza masivnih betonov. V začetku leta 2013 se je zaposlila v podjetju Structum kot razvojna inženirka. Od leta 2016 v istem podjetju opravlja delo vodje laboratorija, hkrati pa nudi tehnološko podporo pri izvedbi betonskih del pri gradnji viaduktov in pri ostalih inženirskih projektih visokogradnje ter vodi notranjo kontrolo betona na teh področjih.
Alenka Mauko Pranjič
ZAG – Zavod za gradbeništvo Slovenije
Po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir geologije z opravljenim doktoratom znanosti. Trenutno deluje kot vodja Oddelka za materiale na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Njeno delovno področje je povezano z mikrostrukturnimi raziskavami in recikliranjem materialov, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Je koordinatorka nacionalnih in mednarodnih projektov, med njimi projekta ReBuilt v programu Interreg Srednja Evropa – Krožna in digitalna prenova gradbeništva v osrednji Evropi. Kot raziskovalka aktivno deluje v Laboratoriju za kamen, agregat in reciklirane materiale.
Katja Malovrh Rebec
ZAG – Zavod za gradbeništvo Slovenije
Zaposlena je kot vodja Oddelka in laboratorija z Gradbeno fiziko na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Je tudi docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorski, kjer je nosilka predmeta Načrtovanje energijsko učinkovitih stavb. Mentorica je dvema doktorskima študentoma ter partnerica v številnih domačih in mednarodnih projektih in raziskavah. Rezultate raziskav s soavtorji redno objavlja v domačih in tujih publikacijah. Je članica upravnega odbora Slovenskega združenja za informacijsko modeliranje v gradbeništvu ter Slovenskega društva za razsvetljavo. Za ZAG je predstavnica v mednarodnem združenju Eco platform ter slovenska predstavnica Divizije 6 v svetovnem združenju CIE. Strokovna in znanstveno raziskovalna področja, na katerih intenzivno deluje, so: svetloba, razsvetljava, digitalizacija v gradbeništvu (BIM, skeniranje, modeliranje, semantični podatki, IFC itd) ter gradbena fizika z vidika vpliva objektov na ljudi, rabe energije ter vplivov na okolje.
Valentina Kuzma
GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir vodarstva in komunalnega inženirstva, diplomirala je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani leta 2003, svoje znanje pa je na isti fakulteti nadgradila s podiplomskim interdisciplinarnim magistrskim študijem iz varstva okolja, ki ga je zaključila leta 2016. Svojo poklicno pot je leta 2004 začela v gradbeni projektivi na področju nizkih gradenj, nadaljevala pa z izdelavo dokumentov iz postopka presoje vplivov na okolje (PVO). Nekaj let je aktivno sodelovala pri razvoju nepremičninskih projektov v Sloveniji in na Balkanu, zastopala investitorja pri finalizaciji izgradnje in primopredaji večje poslovne stavbe v Ljubljani. Od leta 2009 je del strokovne službe GZS ZGIGM. Uspešno je koordinirala 3 mednarodne večje projekte in sodelovala v več kot 30 sektorsko usmerjenih mednarodnih projektih v podporo krepitvam zmogljivosti virov socialnih partnerjev, promociji gradbenih dejavnosti, strateških usmeritvah gradbenih dejavnosti, vseživljenjskemu izobraževanju in usposabljanju zaposlenih s področij digitalizacije podjetja in poslovnih procesov, digitalne transformacije sektorja, vpeljave BIM, krepitve digitalnih kompetenc, znamčenja podjetij, pridobivanja delovnih izkušenj v tujini, varnosti in zdravja pri delu, prehoda na krožno gospodarstvo, trajnostnih gradbenih materialov, ozelenitve gradbenih dejavnosti in vključevanja gradbenih podjetij v zeleno javno naročanje gradenj.
Marjana Dermelj
Ministrstvo za javno upravo
Na Ministrstvu za javno upravo, v sodelovanju z MOPE koordinira izvajanje projekta Razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega prehoda Deep Demonstration. Pred tem je bila zaposlena na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer je med drugim sodelovala pri pripravi strateških in programskih dokumentov, vodila je tudi več projektov s področja krožnega gospodarstva (Retrace, Symbi, Cradle2Cradle Network). Pred začetkom dela v javnem sektorju je bila zaposlena na Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, kjer je med drugim več let vodila prvo pravično trgovino v Sloveniji 3Muhe. Je univerzitetna diplomirana inženirka kemije, ki je opravila podiplomska študija na Central European University (Msc on Enviromental Sciences and Policy) in na Univerzi v Amsterdamu (program Evnironmental management). Ima tudi certifikat za področje strateškega predvidevanja (International Certified Future Strategist).
Gospodarska zbornica Slovenije
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana
E: zgigm@gzs.si
W: gzs.si/zgigm

